BuzzerBeater Forums

Komaj še sledim temu, katera sezona smo

Preteklo sezono smo zaključili s serijo prijateljskih tekem, medtem ko so se najboljše evropske ekipe udarile za naslov prvaka. Na koncu so slavili domačini Litvanci, ki so v finalu premagali Poljsko, bron pa sta osvojili Španija in Italija. To je že četrtič zapored, da je naslov osvojila domača ekipa - nazadnje se to ni zgodilo v sezoni 47, ko je kot domačinu spodletelo prav Litvancem, ki so klonili v finalu. Na svetovno prvenstvo, oz. v kvalifikacije, se bodo uvrstili še Nemci in naši krvniki Srbi, ostali pa se bomo gnetli na neusmiljenem tolažilnem turnirju. Svinja, ki bo uspela splezati najvišje iz blata, bo naslednjo sezono gostila evropsko prvenstvo.

Naši nasprotniki še niso znani, jasno pa je, kdo bo najbolj upravičeno ciljal na končno zmago - tu so svetovni prvaki Izraelci, pa vedno močni Francozi, ne smemo pozabiti na vedno neugodne Belgijce, ter na Čehe. Oboji so verjetno nekoliko razočarani, da se tokrat niso uvrstili na svetovno prvenstvo. Potem so tu še razočarani Nizozemci, ki so v preteklih sezonah že osvojili nekaj lovorik, pa Turki, ki verjetno še niso pokazali vsega kar zmorejo. Bosanci se lani na EP prvič po dolgem času niso uvrstili v drugi del, in bodo vsekakor poskusili popraviti vtis, resno pa lahko zapreti še marsikdo drug, denimo Hrvati, Grki, Ukrajinci, Finci, Angleži, Portugalci in še kdo.

Seveda imamo tudi mi svojo računico, saj je naša ekipa na vrhuncu moči. Po tem, ko sta se lani poslovila Marko Peter in Matevž Verh bo letošnja sezona zagotovo zadnja za Edvarda Kadivca, ki je s 118 nastopi že sedaj pustil velik pečat v naši izbrani vrsti. Ni še rekel zadnje, zato pričakujem, da bo tudi v tej sezoni nosil kapetanski trak, četudi bo morda, predvsem proti koncu sezone, njegova vloga bolj mentorska. Precej potihem se bomo poslovili tudi od Cveta Goriška, ki lani sploh ni bil vploklican, čeprav je v prejšnjih sezonah prav tako pustil precejšnjo sled. Vprašanje, ali bo Gorišek za reprezentanco še zaigral ali ne, bo razrešeno kmalu po prvih tekmah v sezoni.

Vsi igralci v ali pred reprezentančnim pokojem bodo zamenjani z novimi močmi, gre za igralce, ki sem jih že omenil. Mislim, da se tudi pri naslednjih generacijah ni za bati, če je morda pri kakšni malo manj dobrih igralcev, jih je pri leto mlajši toliko več, tako da s kontinuiteto zaenkrat ne pričakujem problemov. Podrobnejši pregled bom sestavil pred začetkom resnih tekem.

Cilj na tolažilnem turnirju je lahko samo priti čim višje. Veliko bo tu odvisno tudi od razporeda in sreče, a konec koncev smo že tako močni, da lahko v vsakem primeru upamo na neko solidno uvrstitev. Sreča pa nato prida tisto eno ali dve stopnički višje, žal.

Na koncu sem dolžan še pregled preteklega mandata. Čeprav smo izgubili nekaj tesnih tekem bi rekel, da je bil ta precej uspešen, saj smo bili resnično konkurenčni najboljšim ekipam. Na tolažilnem turnirju smo prikazali nekaj res dobrih predstav in nekatere premagali za veliko več kot sem pričakoval (denimo solidne reprezentance Švedske, Makedonije, Irana in Latvije), še bolj pomembno pa je, da smo premagali nekaj res uglednih ekip - denimo izjemno močni Tajvan, pa suvereno Grke, žal smo nato izgubili proti Bosancem, ker smo igrali z nižjo zavzetostjo in tako poskusili ohranjati upanje na končno zmago. Vseeno je bil to kar lep izplen, ki ga želimo letos nadgraditi.

Evropsko prvenstvo bi bežen spremljevalec res lahko ocenil kot manj uspešno, konec koncev se prvič po dveh uspešnih ciklih nismo uvrstili niti v drugi krog. A po drugi strani se je potrebno zavedati kako blizu smo bili največjemu uspehu na EP-jih doslej. Tista točka razlike napram Srbom nas je ločila od zelo verjetne uvrstitve na SP in res škoda, da nam tedaj sreča ni bila naklonjena, saj smo imeli res odlično izhodišče za drugi del, malo zaradi sreče, malo zaradi dobrih predstav.

Upam, da bomo tudi letos lahko zadovoljni s prikazanim

Last edited by Deschamps at 1/11/2022 10:53:58 PM

Jutri pričenjamo s tekmovalnim programom v sezoni 56. Žreb prvih dveh nasprotnikov nam je namenil dokaj težko nalogo - pomerili se bomo z Latvijo (v gosteh) ter Češko (doma). Mogoče je tako vse, od dveh zmag, do dveh porazov. Glede na to, da želimo ciljati na vrh, je takšne tekme potrebno zmagati.

V reprezentanci so že vpoklicani tisti, ki bodo tvorili jedro ekipe - Srnec, Brezovar, Gorenc, Kološa in Kordyš. Glede izbora ostalih za prvo tekmo bom še malo premislil in jih izbral jutri pred tekmo z Latvijci (ob 16.30).

Na discordu sem objavil osvežen seznam kandidatov za člansko reprezentanco. Po pregledu igralcev moram reči, da so se povečini vsi zelo dobro in pridno trenirali, morda je mogoče najti eno ali dve izjemi, za kateri je res škoda, da sta prekinila s treningom. A tako pač je in vsak lastnik sam ve, kaj je najbolje zanj in za njegovo ekipo, v kolikor to sovpada z željami članske reprezentance, toliko bolje.

Tako da jutri se začne zares, vabljeni k spremljanju naših tekem

Slovenska reprezentanca je letošnji tolažilni turnir odprla z napeto zmago proti ekipi Latvije. Pred tekmo smo v štabu vsekakor slutili, da bo gostovanje na baltiku izjemno naporno, in napovedi so se vsekakor uresničile, saj so bili domači zelo blizu zmagi, še 4 minute do konca so vodili z dvomestno razliko. No, pa se je vseeno izšlo, predvsem po zaslugi Kostje Srneca, ki je ob odsotnosti Edvarda Kadivca prvič v reprezentančni karieri nosil kapetanski trak in v zaključku tekme poskrbel, da smo se domov lahko odpravili prešerno razpoloženi.

Kot je že v navadi na prvih tekmah sezone, so na parketu tekmo pričeli tudi nekateri manj uveljavljeni reprezentanti, tokrat so se za prvo žogo borili Gorenc, Srnec, Brezovar, Kološa in zaradi odlične pripravljenosti ponovno Viljem Lovinšek. V uvodni četrtini so domačini držali korak z nami, mi smo večino časa vodili, a prednost je bila minimalna, ter ni presegla štirih točk.

Nadaljevanje tekme je bilo za nas slabše, Latvijci so v drugih dvanajstih minutah prevzeli vajeti v svoje roke in že v prvem napadu povedli 19-18, kaj hitro pa je semafor v mestni dvorani Rige kazal 24-18. Prek naših visokih igralcev smo ponovno uspeli priti na 2 točki zaostanka, a nato se je odprlo domačemu ostrostrelcu Dallisu Broni, ki je svojo izbrano vrsto precej hitro povedel na prednost 30-22. Prek minute odmora smo ga nekako uspeli zadržati na vajetih, in v zadnjih minutah polčasa so Latvijci zmogli še vsega 6 točk, medtem ko se je nam popolnoma odprlo in polčas smo zaključili s pozitivnim rezultatom 39-36.

Uvod v drugo četrtino se je ponovil tudi v tretji, saj so balti na krilih domače množice (koronavirusna pravila so v Latviji že precej zrahljana) ponovno povedli in skozi celotno tretjo četrtino držali prednost okoli 6 točk, s to prednostjo so prišli tudi v zadnjih 12 minut (66-60). Zaključek tekme sprva ni kazal na svetel razplet za našo reprezentanco, domači so bili v obrambi čvrsti in nepopustljivi, in 9 minut do konca so prvič prišli na prednost 10 točk, minuto kasneje s košem Brone celo na 12 točk, ter imeli še nekaj priložnosti za povišanje vodstva. Na srečo je bila tudi naša obramba dokaj kompaktna, in s košem Srneca za 76-68, 6 minut pred koncem, smo le prišli nazaj v domet za zmago.

Slednje nikakor ni bilo lahko, saj je Brona vnovič zadel za tri, a tudi naši so naravnali roke, in minuto in pol pred koncem je semafor kazal 84-78 za domače. Srnec je zadel prosta meta, Joc Brezovar je nato prestregel podajo, žpgo podal Cirilu Gorencu, ta pa je podaljšal Srnecu, ki je zadel za minimalni zaostanek 84-83. Sledilo je nekaj neuspešnih napadov, nakar je 11 sekund do konca Srnec zadel še enkrat- 86-84 za nas! Latvijci so seveda še imeli en napad, a je izmučeni Brona odločilni met zgrešil, in iz Baltika se tako lahko vračamo s tistim, po kar smo prišli. Vsekakor čestitke našim fantom!

Čaka nas še ena zahtevna tekma, tokrat domača proti Čehom. Vsekakor potrebujemo vse naše nosilce na spodobni pripravljenosti, saj je želja zagotovo vknjižiti tudi drugo zmago.

Lep pozdrav

Na ponedeljkovi tekmi je članska reprezentanca z lahkoto ugnala nasprotnike iz Češke (63442).

Sama tekma nas je pustila nekoliko ravnodušne, saj so tekmeci v Slovenijo pripotovali z mlado ekipo, na katero bodo računali šele čez približno 5 sezon, zraven so prišli zgolj nekateri najzaslužnejši za pretekle uspehe. Vsekakor pa se češki mladeniči niso proslavili in mirno lahko rečemo, da je bila njihova predstava celo nekoliko sramotna za tako čislano izbrano vrsto. Zagotovo bo potrebnega še veliko treninga, da bodo nadaljevali z uspehi svojih predhodnikov.

Kakorkoli, mi smo tekmo začeli v postavi Simčič, Srnec, Brezovar, Kološa in Brljak. Že prvo četrtino smo dobili 29-7, tudi v drugi nismo popuščali, ter povedli na 57-17. Podobna razlika v kvaliteti je bila tudi v tretji četrtini, ki smo jo dobili 34-17, šele v zadnjih dvanajstih minutah pa so naši ustavili tempo igre, in razliko povečali zgolj za dodatni 2 točki.

Vsekakor nas veseli, da smo v uvodu v turnir dosegli dve zmagi proti dvema uglednima nasprotnikoma. Znani so tudi naši naslednji nasprotniki:

Anglija (doma): Košarkarji z otoka so v zadnjih sezonah dvignili svoj nivo in se na preteklem EP uvrstili tudi med 12 najboljših ekip v Evropi, na koncu so končali na 10. mestu. V ekipi je slovenski košarkarski srenji najbolj poznan Ken Greene, soigralec Simčiča in Pezdernika pri FC Leno 2014.

Andora (v gosteh): Majhna državica z 8 uporabniki, ki pa je v preteklosti z dokaj aktivno skupnostjo ohranjala status neugodnega nasprotnika. Tokrat se zdi, da je žilavost Andore nekoliko manjša kot nekoč, a na gostovanjih je potrebno biti previden.

Madžarska (doma): Neugoden nasprotnik, ki premore nekaj izvrstnih igralcev, tudi takih, ki igrajo v najboljših klubih na svetu. Vsekakor smo lahko potolaženi, da igramo doma.

Južna Koreja (v gosteh): Ekipa, ki se trenutno nahaja na 29. mestu, zgolj 7 mest za nami, vsekakor ni za podcenjavati, čeprav ne izgledajo zelo strašno. Vsekakor pa jih bo potrebno do medsebojnega obračuna spremljati in oceniti, kako neugodni znajo biti.

Panama (doma): S košarkarji iz te srednjeameriške državice ne bi smeli imeti težav in pričakovati je, da bo to tekma, kjer bomo lahko nekoliko razbremenili nosilce.

Belgija (v gosteh): Vsekakor so Belgijci naježji nasprotnik rednega dela, v zadnjem času so postali prava mala velesila, igrali so na sveotvnem prvenstvu, ter bili v sezoni 53 zgolj malenkost oddaljeni od prvega odličja na EP v svoji zgodovini. Uspeh jim je preprečil kdo drug kot...mi, zato bodo vsekakor željni poravnati račune. V dodaten prid jim govori prednost domačega terena.

Kakorkoli, ne glede na tekmece in naše razmerje zmag in porazov, splošno pravilo je še vedno enako - pripravljenost, trening in dovolj počitka, da ne pride do poškodb. Tako bomo dosegli naš maksimum, v kolikor bodo seveda tudi tekme odigrane tako, kot je treba.

Lep pozdrav

Tudi po tretjem krogu turnirja smo lahko 100% zadovoljni z dosedanjim potekom. V štali komunalnega centra smo namreč pred košarke željnim občinstvom odpihnili izbrano vrsto Anglije, rezultat je na koncu znašal 125-98 (63503).

Gostje z otoka so na celino prišli zagnani in željni nove zmage, in nekaj časa je resnično izgledalo, da bodo uspehu blizu. Na uvodu v tekmo, na kateri so pri nas pričeli Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa in Brljak, so bili bolj podjetni in hitro so povedli za 4 točke, ter prednost nekaj časa ohranjali. Na polovici četrtine so se zadeve le obrnile in prek danes ponovno strelsko navdahnjenega Kostje Srneca smo prvič povedli 13-12. Vseeno pa v naši obrambi vse ni delovalo kot bi moralo, prav Srnec je zelo pridno nabiral osebne napake, in Angleži so večino preostalega časa prve četrtine vodili z minimalno prednostjo. Ravno ob izteku igralnega časa je Tibor Kološa s trojko izenačil na 30-30, s čimer smo bili lahko, glede na razmerje moči na igrišču, dokaj zadovoljni.

V drugi četrtini smo že prikazali boljšo predstavo. S košem Lada Brljaka smo po 6 minutah povedli za 10 točk, nato s trojko Srneca celo za 13, ter v naslednjem napadu s še eno trojko za 14. V zadnjih treh mnutah prvega polčasa so Angleži strnili svoje vrste v obrambi, v napadu pa se je razigral center Dexter Barral, in na odmor smo odšli s prednostjo zgolj 6 točk. V nasprotju s prvo četrtino smo bili tokrat nad izplenom dotičnega dela malenkost razočarani.

Nekaj ostrih besed in spodbude k boljši realizaciji med odmorom so očitno zalegle, in v tretji četrtini smo tekmo efektivno zapečatili. Že po minuti igre je prednost ponovno znašala 10 točk, in nato dokaj hitro narastla na 16. Angleži ponovnega odgovora na naše napadalne kombinacije niso našli, in prednost ni več padla pod dvomestno število. Še več, do izteka četrtine smo povedli celo za 17, kar je pred zadnjim delom skoraj že pomenilo zmago. A zavedali smo se, da tekma ni dobljena, dokler ni končana. Navsezadnje smo ravno proti Latviji v prvem krogu izničili 12 točk zaostanka v zadnjih 4 minutah.

Tokrat se na srečo scenarij ni ponovil. Zadnja četrtina se je izkazala za revijalno, naša prednost je v prvi polovici stagnirala, v zaključku pa še konkretno narastla in na koncu moramo priznati, da je zmaga za 27 točk, ob vseh okoliščinah (predvsem je govora o višji zavzetosti nasprotnika) res lepo, pozitivno presenečenje. Izvrstna igra naših, predvsem v napadu!

Prihodnji teden nas čaka gostovanje v Andori, kjer bi kljub hendikepu tujega terena morali unovčiti svojo kvaliteto. Naslednji teden pa nas čaka podobno težka tekma kot danes, zoperstavili se nam bodo Madžari. Današnja tekma ni noben garant, da bo šlo tako gladko tudi takrat, tako da še vedno seveda velja prošnja o pozornosti pri uravnavanju tedenske minutaže vaših reprezentantov. Zaenkrat je , kot je bilo tudi v preteklih sezonah, vse vrhunsko izpeljano

Lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 2/7/2022 2:46:31 PM

Slovenski reprezentantje so preživeli lep podaljšan vikend v Pirinejih (63570).

Ker nam BBZS ni uspela priskrbeti primernih letalskih kart, smo se proti Andori odpravili po cesti. Dobili smo se po sobotnih ligaških tekmah na parkirišču pred halo Tivoli, ter se z dvema srednje velikima kombijema odpravili na zahod. Pot je bila sprva klasična na direktivi Benetke-Milano, nato pa smo na postajališču, približno 90km pred Milanom, kjer si je Viljem Lovrinšek privoščil sendvič za 16 evrov, zapadli v vročo debato glede nadaljnje poti. Na koncu smo se odločili, da bo en kombi, kombi A, s približno polovico odprave (tistimi ki so verjeli v njegovo pot), šel po poti mimo Genove in nato ob Azurni obali, drug kombi, kombi B, pa bo nadaljeval proti Torinu, prečkal znameniti predor Frejus, ter nato nadaljeval čez osrčje francoskih alp. Na koncu je kombi B prepričljivo zmagal, in njegovi člani so debeli 2 uri čakali kombi A, ki je imel zaradi vse močnejšega sneženja tudi znatne težave priti čez 2408 m visok prelaz Port dEnvalira, ki loči Andoro in Francijo, in na vrh katerega sicer Francozi ob lepšem vremenu hodijo tankat neobdavčen bencin.

Zaradi nočne vožnje smo bili v nedeljo sicer nekoliko utrujeni, a vseeno dan izkoristili za prijetno smučanje, nato pa se v nedeljo zvečer le posvetili taktičnim pripravam za ponedeljkovo tekmo. Le-ta je potekala v prestolnici Andorra La Vella, kamor se je nagnetlo 16 tisoč gledalcev. Seveda je Andorsko občinstvo vajeno gledati tudi največje zvezdnike, saj je v bližini te majhne državice nastalo že kar nekaj reprezentantov bodisi Francije ali Španije, vseeno pa so bili naši košarkarji dovolj velik magnet, da je bilo zanimanje za tekmo veliko.

V tekmo smo šli s postavo Gorenc, Srnec, Kordyš, Kozlar in Kerkovič. Posebne pozornosti je bil deležen Ciril Gorenc, ki igra za španski prvoligaški klub Almorrana Revenge, kateri se nahaja dokaj blizu te male pirinejske državice. V prvi četrtini so domačini vsekakor pokazali, da se v Andori, navkljub njeni majhnosti, igra dobra košarka, in našim ni uspelo priti do znatne prednosti, po zvoku sirene smo vodili 28-20. V nadaljevanju je ogenj v domačih košarkarjih nekoliko uplahnel, in do polčasa smo uspeli rezltat močno povišati, drugo četrtino smo dobili kar 38-15. V napadu je blestel predvsem Miha Kordyš.

Nadaljevanje tekme je bilo tako dokaj revijalno, tudi tretjo četrtino smo dobili prepričljivo - 32-13, zadnjo pa 26-15 in na koncu slavili prepričljivo, za 61 točk. Po tekmi je sledila še ena nočna vožnja, tokrat sta se oba kombija odpravila po severnejši poti. Izkazalo se je namreč, da je kombi A na južni poti izgubljal predvsem zaradi gosto postavljenih cestninskih postaj in z njimi povezano gnečo na avtocesti ob azurni obali, nato pa mu je zagodlo še vreme na prelazu. Javno se ne bo povedalo, kdo je imel prav in kdo narobe, je pa moral v Sežani eden od izkušenejših visokih igralcev vso ekipo povabiti na zajtrk.

S četrto zmago tako ostajamo ena od osmih še neporaženih ekip, ter se trenutno nahajamo na četrtem mestu. Poleg nas so brez poraza še:

Bosna - imajo še kar nekaj težkih tekem, igrajo v gosteh proti Belgiji in Romuniji, ter doma proti Hong Kongu
Grčija - igrajo še doma proti Hong Kongu
Belgija - igrajo še doma proti Bosni in nam
Francija - garant 8-0
Kolumbija - igrajo še doma proti Hrvatom in v gosteh proti Estoniji
Slovaška - igrajo še v gosteh proti Bosni
Argentina - igrajo še v gosteh proti Bolgariji

Poleg Francije bomo morali tako vsi preostali neporaženci pokazati še precej dobre košarke, če želimo končni izplen 8-0. Za nas bosta naslednji dve tekmi že ključni, najprej žilavi Madžari doma, nato pa nepopustljivi Južni Korejci, ki so v zadnjih dveh tekmah prepričljivo ugnali solidni Venezuelo in Peru, in jih nikakor ne gre podcenjevati! Upajmo torej na čim boljšo pripravljenost kljub dolgim nočnim vožnjam!

Tudi na peti tekmovalni tekmi v letošnji sezoni smo bili uspešni. V domači dvorani Brlog smo gostili sosede iz Madžarske in jih premagali z rezultatom 114-102 (63614).

Tokrat smo imeli s pripravljenostjo igralcev nekaj več težav, in v prvi peterki Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa, Kerkovič so se znašli kar trije igralci s pripravljenostjo "zgolj" dobro. Vseeno pa nas je mirilo dejstvo, da tudi naši vzhodni sosedje niso na vrhuncu forme in v tekmo smo vstopili prepričani v svojo zmago.

Sam začetek je bil zares udaren. Po petih minutah smo s košem Simčiča za 17-12 prvič znatneje povedli, in nato močno pritisnili v obrambi. Madžari niso dosegli koša dolge 4 minute, medtem ko je nam padalo notri iz vseh strani, tako da je 3 minute do konca semafor v Brlogu kazal rezultat 30-12. Minuta odmora madžarskega selektorja je zadeve nekoliko umirila, in do konca četrtine so ogri uspeli znižati na 34-19.

Tudi v drugi četrtini smo prikazali odlično košarko in v prvih minutah z nizom 6-0 povedli za več kot 20 točk. Madžari so nas potem v nadaljevanju držali na distanci med 15 in 20 točkami, nakar so 2 minuti do izteka polčasa le pokazali nekaj zob, ter se približali na 13 točk (52-39). Na našo srečo je hitro odgovoril Viljem Lovinšek, nato je v naslednjem napadu dodal še Tibor Kološa (v prvem polčasu je bil neustavljiv, njegov met je bil 9-9), s trojko pa je potem gostom stopil na prste še Joc Brezovar. Po polčasu smo vodili za 16 točk in jasno je bilo, da smo že po polovici tekme zelo blizu zmage.

Vseeno pa so Madžari v nadaljevanju pokazali, da je vedno potrebno odigrati korektno do konca. Uvod v drugi polčas je bil ponovno naš, hitro smo povišali na +20, ter držali podobno prednost do zadnjih minut tretje četrtine. Še 4 minute do konca je Kološa zadel za 83-60, ter nato Brezovar za 87-64 2 minuti do konca. Zaključek te četrtine žal ni bil najboljši, Madžari so z delnim izzidom 8-0 prišli nazaj na 87-72 in zmagovalec tekme še vedno ni bil povsem odločen.

V zadnji četrtini so Madžari svoj niz podaljšali na 12-0 in prišli na 11 točk zaostanka, tedaj je zlata vreden koš dosegel Kostja Srnec. Rezultat se je potem dolgo časa gibal nevarno blizu desetih točk razlike, nakar je 6 minut do konca našim le uspel malo boljši niz in Oliver Simčič nas je ponovno povedel na prednost 15 točk, kjer je bilo lažje dihati. Vseeno se Madžari niso dali in dobro minuto pred koncem so ponovno prišli blizu - semafor je kazal 105-96. Vseeno pa je bilo časa za preobrat premalo, naši so bili v napadu še nekajkrat učinkoviti in ponovno smo dvignili našo prednost na 15 točk. Končni rezultat tekme je z buzzerbeaterjem postavil madžar Szatvari, a te tri točke slabšo koš razliko bomo brez večjega gneva prebavili. Dosegli smo pomembno zmago in naše izhodišče je še naprej zelo vzpodbudno.

Po petih krogih je samo še pet neporaženih ekip - treuntno vodi Grčija (+250) pred Francijo (+234), Belgijo (+197), nami (+161) in Slovaki (+102), sledi pa plejada ekip z razmerjem zmag in porazov 4-1. S peto zmago smo si seveda že zagotovili končnico, saj bomo čez dva tedna proti Panami brez dvoma dosegli še šesto, medtem ko bomo morali za dodatni dve zmagi še precej garati. Sprva sledi težko gostovanje pri Korejcih, ki nam lahko pripravijo kakšen hladen tuš, v zadnjem krogu pa bomo imeli še posebej težko delo proti Belgiji. Včerajšnja tekma med Belgijo in Bosno nam je nudila nekakšen vpogled v naše možnosti - ekipi sta igrali z enako zavzetostjo, Belgijci so imeli seveda prednost domačega terena, a so zgrešili napoved, pa so vseeno zmagali za 15 točk proti ekipi, ki je na podobnem nivoju, kot smo mi.

Prihajamo torej v odločilni del sezone, zato vse lastnike prosim, da še posebej pazijo na minute svojih varovancev, tudi trening pripravljenosti bi seveda prišel prav pri igralcih, za katere je to smiselno.

Lep pozdrav

Z vročega gostovanja v Južni Koreji se vračamo z zmago (63631)

Gostovanja v Aziji so zmerom težka, vsaj v preteklosti nam je neugodna časovna razlika v kombinaciji z dolgo potjo pobirala precej moči. Tokrat smo za nameček na vzhod potovali še nekoliko dlje zaradi številnih zapor zračnih prostorov, a naposled smo le srečno prišli v Seoul.

Pripravljenost moštva je bila tako zaradi utrujenosti od dolge poti nekoliko slabša in domačini so nas z 9 odlično pripravljenimi igralci pričakali v boljši formi. Pri nas so tekmo tako pričeli Simčič, Podobnik, Kordyš, Kološa in Velimir Kerkovič, katerega sem tik pred zdajci v prvo postavo uvrstil namesto sicer bolje pripravljenega Viljema Lovinška.

Tako kot na tekmi proti Madžarom, smo tudi tokrat v prvi četrtini igrali najbolje in naredili razliko, ki se je na koncu izkazala kot odločilna. V uvodnih minutah je blestel predvsem Miha Kordyš, ki je v obup spravljal domačega kapetana Hee-Tae Kim-a in slednji si je že v prvi četrtini nabral 4 osebne napake. Prednost v prvih 12 minutah je tako konstantno naraščala in 2 minuti do konca je Milan Podobnik zadel za 27-17. Do konca četrtine smo razliki dodali še 2 točki, kar nam je prineslo lepo izhodišče za preostalih 36 minut igre.

V drugi četrtini gledalci niso videli koša debele tri minute, tedaj je za prednost štirinajstih točk zadel Tibor Kološa. Kasneje je bila naša prednost bolj ali manj konstantna, obe ekipi sta vzpostavili red v obrambi in igralci na parketu so imeli težko delo priti do koša. Vseeno v tem delu tekme domači niso pokazali resnejšega odpora in potek tekme smo v celoti kontrolirali. Ob polčasu sta šli moštvi s parketa pri rezultatu 50-35.

Korejci so nekoliko bolj zapretili v tretji četrtini, ko se je z verige snel njihov branilec Ji-Dong Shin, ki je bil na koncu z 29 točkami daleč najboljši strelec tekme. Vseeno, zaostanek Korejcev se je zelo približal 10 točkam, a pod to mejo ni šel. Proti koncu četrtine sta rezervista Lovinšek in Gorenc poskrbela za nekaj lahkih košev in kljub močnejšemu odporu Korejcev smo tudi to četrtino dobili - sicer zgolj za 1 točko.

Zaključek tekme nam ni omogočal ležernega pristopa, a nikoli nismo zares trepetali. Sprva so se Korejci ponovno približali 10 točkam zaostanka, a ko so v igro vstopili nekateri naši rezervisti, smo ponovno ušli in domačim bojevnikom je končno zmanjkalo sape. S trojko Oliverja Simčiča za 86-68 3 minute do konca, so bili končno razblinjeni vsi dvomi. Korejci so seveda grizli do konca in uspeli rezultat nekoliko znižati, a ob zvoku sirene so nam športno priznali premoč.

Z izkupičkom 6-0, ki se bo prihodnji teden skoraj zagotovo izboljšal na 7-0, smo trdno na pozicijah, ki prinašajo končnico in vsaj v prvem krogu imamo tudi prednost domačega terena že zagotovljeno. Dobro smo na poti tudi do mesta med osmerico, čeprav tu ni še nič dorečenega. Veliko tekem se bo danes še odigralo in jutri bo že jasno več. Prihodnji teden bomo gostili reprezentanco Paname, ki jo večinoma sestavljajo amaterji in polprofesionalci, le trije igralci imajo namreč plačo višjo od 100 tisočakov. Seveda je edino pravilno, da z nasprotnikom odigramo resno in zavzeto, upam pa, da bo priložnost tudi za kakšne posebne poteze, ki bodo na noge spravile dvorano, (upam da) polno domačih gledalcev. Zadnji teden, kot že omenjeno Belgija, od takrat dalje ne bo več lahkih tekem.

Lep pozdrav

Na domači tekmi proti reprezentanci Paname smo slavili brez večjih težav (63680).

Panamci so, kot tudi številne druge reprezentance, proti nam igrali z višjo zavzetostjo, čeprav so na nekaterih prejšnjih tekmah štedili entuziazem. Mi smo tokrat v tekmo vstopili z 2-3 cono, s katero smo želeli okrepiti skok v obrambi, kar se je kljub 3 visokim igralcem v prvi postavi Paname dokaj dobro obneslo in naši skakalci, izstopal je Tibor Kološa, so precej nadskakali nasprotnika.

Že v samem začetku je naša prva peterka Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa, Lovretič razblinila vse dvome o zmagovalcu in ko so Panamci dosegli prve točke, še te so bile iz za črte prostih metov, je bilo že 14-2. V nadaljevanju je razlika samo še rastla, čeprav zmerom počasneje, prvo četrtino smo dobili za 27 točk, drugo za 23, tretjo za 19, zadnjo pa za 16 točk.

Tekma je bila tako tudi lepa priložnost za polnjenje nekaterih osebnih statistik, seveda pa je pomembno tudi to, da smo si koš razliko popravili za debelih 85 točk. Ne glede na rezultat tekme proti Belgiji smo si tako praktično že zagotovili uvrstitev med najboljšo osmerico, kar prinaša prednost domačega terena vsaj do četrtfinala. Nocoj smo od daleč sledili tudi tekmi med Hong Kongom in Bosno, kjer so zmagali prvi, kar pomeni, da bi bilo zdaj skoraj nemogoče, da bi mi iz najboljše osmerice izpadli. Seveda pa bi ob morebitni zmagi proti Belgijcem lahko niz domačih tekem (ki jih je potrebno tudi zmagati) podaljšali še do polfinala, medtem ko sta prvi mesti po rednem delu rezervirani za Grčijo in Francijo.

Naslednji teden proti Belgiji bo tako lepa priložnost za še boljše izhodišče in hkrati dober pokazatelj naše kakovosti. Vsem lastnikom reprezentantov je verjetno zdaj jasno, da je vse do našega konca tekmovalne sezone pripravljenost igralcev ključnega pomena.

Lep pozdrav

V zadnjem krogu rednega dela smo žal zabeležili prvi poraz. Belgijci so bili v nekoč slovenskem Charleroiju boljši in so slavili z rezultatom 89-80 (63713). Potrebno je poudariti, da so naši fantje odigrali odlično tekmo, v gosteh proti zelo močnemu nasprotniku, ki je igral tudi z višjo zavzetostjo, so pretili do zadnjih sekund, razlika 9 točk pa je nastala zgolj zaradi nepopustljivosti naših v zadnjih sekundah, ko so domači s prostimi meti naredili znatno koš razliko.

Tekmo so tokrat pričeli Simčič, Srnec, Podobnik, Kološa in Kerkovič, ki so odlično odprli tekmo in po treh minutah smo že vodili 8-2. Skozi celotno prvo četrtino so Belgijci poskusili ujeti priključek, a jim ni uspelo. Pri rezultatu 12-11 je že kazalo, da jim bo, no tehnično gledano jim tudi je, a nato smo ponovno ušli in s košem rezervista Brljaka povedli na 22-15, kar je bila nova najvišja prednost. Prvo četrtino smo dobili 24-19.

Tudi v drugem delu smo začeli vzpodbudno, zelo je bil razpoložen Milan Podobnik in po dveh minutah smo vodili že 31-21, ter prednost v okolici desetice vzdrževali še nekaj časa. Na polovici četrtine je Podobnik poskrbel za največjo razliko na tekmi, s trojko nas je povedel na 38-27, nato pa so sledile tri črne minute, ko so Belgijci znižali na 38-35. Črni niz je prekinil še en rezervist, Zvonimir Lovretič, a nato so Belgijci dodatno pritisnili. Ko je že kazalo, da se bo polčas končal z našo prednostjo treh, ali celo petih točk, smo zapravili napad in Belgijci so z buzzerbeaterjem Eddyja Beertna rezultat izenačili.

V začetku drugega polčasa smo ponovno povedli, najvišja prednost je znašala šest točk, a Belgijci so bili ves čas pozorni, in niso dopustili, da jim uidemo. Do zaključka tretje četrtine so nas ujeli in pred zadnjimi 12 minutami je semafor v dvorani kazal rezultat 62-62. Zadnja četrtina je bila sprva zelo izenačena, nobena ekipa ni v prvih osmih minutah povedla za več kot za 2 točki razlike. Mrtvi tek smo prekinili mi z zabijanjem Kostje Srneca za 78-74. Nekaj časa nato obe ekipi nista bili uspešni v napadu, nato pa so Belgijci v pičli minuti rezultat preobrnili na 78-80. 49 sekund do konca je izenačil Oliver Simčič, obetala se je torej napeta končnica. Belgijci so izsilili osebno napako Srneca in 39 sekund do konca iz prostih metov povedli na 82-80. Naši so si za izvedbo naslednjega napada vzeli zgolj 13 sekund, nenatančen je bil Srnec in ko je nato Simčič storil osebno napako iz obupa, so se naše možnosti močno zmanjšale. Sledila je še serija neuspešnih napadov na naši strani, in uspešnih izvajanj prostih metov Belgijcev, in končna razlika se je ustavila na +9 za domače.

Kljub porazu moram še enkrat reči, da smo danes, in skozi celotni redni del, prikazali izjemne predstave, skoraj vsakič bolje od pričakovanj. Upam, da se trend nadaljuje, saj smo z Belgijo bili boj kdo bo dobil kugo in kdo kolero. Na koncu so oni dobili Hong Kong, mi pa Italijo (upam, da ne bo kdo zgornje fraze jemal z rasističnega vidika). No, za povrh pa nas v primeru zmage nad Italijani najverjetneje čakajo še svetovni prvaki Izraelci, če po kakem čudežu premagamo še njih, pa se lahko oddolžimo Belgiji za poraz - v kolikor jih ne premaga Hong Kong, ali kasneje zmagovalec dvoboja med Finci in Angleži. Vsekakor smo padli v najtežjo četrtino razpredelnice končnice.

Ampak. Živi smo, pri moči smo kot še nikoli, zdaj imamo priložnost, da preverimo koliko zares veljamo. Upam, da s tako dobro pripravljenimi igralci kot do sedaj

Lep pozdrav