BuzzerBeater Forums

Pozdravljeni v novi temi za slovensko člansko reprezentanco.

Letos bomo brusili parket na evropskem prvenstvu v Franciji, kjer bomo uvodno tekmo odigrali prav z domačinom. Po favoriziranih Francozih nas čakajo še Rusija, Norveška, Azerbejdžan, Hrvaška, Turčija in Luksemburg.

Pričakovati je, da domačini z uvrstitvijo v drugi krog ne bodo imeli težav, za drugo vozovnico pa se bomo stepli Turki, Rusi, Hrvati in mi. Norvežani bodo morda komu izmed četverice prisolili nepričakovano zaušnico, medtem ko sta Luksemburg in Azerbejdžan verjetno pri vseh naštetih moštvih označeni kot "must-win" moštvi.

Glede sestave ekipe verjetno ni večjih skrivnosti, seveda pa bodo, vsaj na uvodnih tekmah, nekatera mesta zasedli manj standardni igralci, ki bodo dobro pripravljeni. Pred prvo tekmo turnirja žal stanje ni najbolj rožnato, upam, da bo potem v naslednjih tednih vse po starem in da se bomo lahko s pripravljenostjo zgolj hvalili

Žal še nisem utegnil kontaktirati vseh lastnikov mlajših igralcev, nadejam se, da bom to storil še pred začetkom turnirja.

Lep pozdrav in srečno vsem v novi sezoni

Uvod v letošnje evropsko prvenstvo se nam žal ni posrečil in že po dveh tekmah je morala v reprezentanci precej upadla.

Tekmi proti Franciji (64356) in Rusiji (64360) sta imeli mnogo skupnega. V obeh primerih je eventuelno odločila naša slabša pripravljenost, predvsem pod košem imamo veliko težav, saj se je v predsezoni poškodoval Velimir Kerković, nekateri ostali pomembni člani, pa še niso našli ustrezne forme. Prav tako smo na obeh tekmah v prvem polčasu igrali precej bolje, ga končali s prednostjo, nato pa v drugem polčasu popustili in tekmi relativno gladko izgubili.

Mislim, da je bil poraz proti Franciji, ob njihovi prednosti domačega terena, boljši formi in seveda tudi njihovi kvaliteti pričakovan, čeprav smo jih pričakali dobro taktično pripravljeni. Po drugi strani menim, da je bil poraz proti Rusom eden tistih, kjer je veliko vlogo odigral random in nizki začetni entuziazmi, saj naša obramba ni prišla do izraza kljub temu, da bi verjetno njihova taktika pri višjem entuziazmu delovala precej slabše.

Čeprav nas je zadnji poraz precej potrl, moramo strniti vrste in preostalih 5 tekem odigrati tako kot je treba, potem pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo. Seveda nismo več odvisni zgolj od sebe, saj Francija in Rusija zdaj ne smeta zmagati vseh preostalih tekem (minus seveda medsebojna tekma), ampak v tej fazi se s tem ne obremenjujemo. Morda bo nekaj sproščenosti sedaj na naše igre delovalo pozitivno.

Nadaljujemo s tekmama proti Norvežanom in Azerbejdžanu, kjer upam, da bomo zabeležili dve zmagi. Seveda pa "strniti vrste" pomeni tudi spraviti naše igralce na boljšo pripravljenost. Upam, da boste vsi lastniki to uspeli storiti, konec koncev je to v interesu vseh

Lep pozdrav

Na četrti letošnji tekmi (tretji tekmovalni) smo le dosegli prvo zmago v sezoni, padla je Norveška (64363). A čeprav so se Norvežani zelo dobro upirali že Turkom in Hrvatom, sem vseeno računal na kakšnih 10 točk razlike več.

Prvič v sezoni smo imeli v moštvu tudi zelo dobro pripravljeno zasedbo, zato ni bilo potrebe po dodatnih vpoklicih. Še vedno čakamo na vrnitev Kerkoviča, za katerega računam, da bo nared do tekme s Hrvati čez 2 tedna. Proti Norvežanom so tako začeli Simčič, Srnec, Kordyš, Kološa in pa Lovretič. Tekmo smo imeli sicer ves čas pod nadzorom, hitro smo povedli na 10-2, a vikingi se niso dali in razlika je naraščala sila počasi.

Po prvi četrtini smo tako vodili za 7 točk, po polčasu pa zgolj še za 5 točk. V drugem polčasu smo sprva bili dokaj izenačen boj, v zadnji četrtini pa le nekoliko stopili na plin in tekmo dobili za zmernih 16 točk. Strelsko sta bila najbolj učinkovita Tibor Kološa (28 točk) in Miha Kordyš (23 točk), medtem ko se dolgoletni lider ekipe, Kostja Srnec (8 točk) v tej sezoni še nekoliko lovi. A verjamem, da bo letos še pokazal svoje bogato znanje, ki je sedaj močno začinjeno tudi z izkušnjami.

V tem krogu sicer v naši skupini ni bilo presenečenj, Hrvati so premagali Azerbejdžan, Rusi Luksemburg, Francija pa je razbila Turčijo za 37 točk. Naš poraz proti domačinom za 15 točk lahko tako okarakteriziramo kot relativno znosen, in vsaj v koš razliki bi Turkom lahko parirali (drugo vprašanje pa so Rusi). Prihodnji teden nas čaka skromni Azerbejdžan, bomo pa pogledovali tudi na tekmo Rusija-Turčija, kjer bomo navijali za zadnje, saj bi z zmago Turkov še imeli nekaj možnosti, da napredujemo v naslednji krog.

Lep pozdrav

Tekmo proti Azerbejdžanu smo dobili zelo prepričljivo. Pomembna je bila predvsem koš razlika, ki se je na koncu ustavila pri +93 (64369). S tem smo najverjetneje ponovno povrnili usodo v naše roke, seveda pa bo potrebno do konca zmagati še dve težki tekmi.

O sami tekmi sicer ni veliko za napisati, saj je bila razlika v kvaliteti resnično velika, posamezne četrtine smo denimo dobivali z od 20 pa do 26 točkami razlike. Tekmo so pričeli Simčič, Gorenc, Kordyš, Kološa in Lovretič, veseli tudi vrnitev Velimirja Kerkoviča, ki bo, upam, po poškodbi hitro okreval in se spravil na odlično pripravljenost. Na tekmi je, razumljivo, dobila priložnost vsa dvanajsterica, katero sem postavil v kader, najboljši strelci pa so bili pričakovano zunanji igralci, Miha Kordyš (29), Oliver Simčič (21) ter Ciril Gorenc (21 točk). Impresiven je bil predvsem naš met, ki se je ustavil pri dobrih 68 odstotkih (od tega 63% za tri).Za primerjavo - po hitrem skeniranju preteklih visokih zmag nisem našel tekme, kjer smo metali več kot 60%.

Po zmagi Turčije nad Rusijo imamo še vedno vse v svojih rokah, v kolikor Rusi ne presenetijo Francije na prihodnji tekmi. Vseeno pa nas čaka težka naloga, saj so Turki odlična ekipa, še prej pa se bomo pomerili tudi s Hrvati, ki imajo enake računice kot mi. Vsekakor bomo potrebovali ekipo na odlični pripravljenosti, glede tega se v zadnjih dveh tednih res ne morem pritoževati. Resnično škoda, da nam ni uspelo doseči takšne pripravljenosti tudi na prvih dveh tekmah.

Lep pozdrav

Jubilejno 100. zmago pod mojim vodstvom so naši košarkarji priigrali na sosedskem obračunu proti Hrvatom, s katerimi smo imeli vedno tesne in nepopustljive obračune (64371).

Tokrat je sicer potrebno priznati, da se je razlika naredila v pripravljenosti. V našem moštvu smo se namreč lahko ponašali s precej boljšo formo, in pred srečanjem je bilo jasno, da smo v vlogi velikega favorita.

Tekmo so pričeli Podobnik, Srnec, Kordyš, Kološa in Lovretič. Na začetku tekme so pobudo prevzeli Hrvati, ki so večino prve četrtine vodili. Najvišja prednost je znašala 6 točk pri 14-8 in 16-10, nato pa smo v zadnjih minutah le izenačili na 16, ter do prve krajše pavze povedli 22-20. V drugi četrtini smo deloma že postavili stvari na svoje mesto, prvo znatnejšo prednost je priigral Miha Kordyš z zabijanjem za 36-27, rezervist Oliver Simčič pa nas je prvič popeljal v dvoštevilčno prednost - 45:35. Do konca polčasa je prednost sicer narastla na 50-37.

V tretji četrtini smo efektivno zapečatili tekmo, saj je prednost že po slabih treh minutah igre narastla na 61-39. Večino preostanka četrtine je sledil mrtvi tek, Hrvati so nekoliko omilili zaostanek, a blizu desetim točkam, kaj šele bližje, niso nikoli prišli. Po 36 minutah igre je tako semafor v dvorani rené hugot, ki se nahaja blizu francoske meje z Belgijo, kazal 83-64. Zaključek smo odigrali zrelo in prištedili nekaj moči za prihajajočo tekmo s Turčijo. Tri minute do konca so Hrvati sicer znižali na 101-90, a nato smo le stopili na plin, in jim do konca izničili vsakršno upanje na senzacijo.

Pri naših je v napadu blestel predvsem Tibor Kološa z 28 točkami ob izjemnem metu 14-17, za povrh je zbral še 10 skokov in 5 asistenc. Pri Hrvatih je bil daleč najbolj nevaren Siniša Bracanov, ki je za 28 točk sicer potreboval nekaj več metov (12-23, 2-8 za tri).

Na drugih tekmah v skupini ni bilo večjih presenečenj. Francija je premagala Rusijo, Turki Luksemburg, Norvežani pa Azerbejdžan. Stanje v skupini je Francija 5 zmag, Turčija 4, Rusija in Slovenija 3, Hrvaška in Norveška 2, Luksemburg 1, Azerbejdžan 0.

Pred zadnjima dvema krogoma je jasno, da gredo domačini Francozi že drugi krog, za preostalo mesto pa se potegujemo Turki, Rusi in mi. Rusi bodo najverjetneje premagali tako Azerbejdžan kot tudi Norveško, tako da bo v veliki meri odločala tekma med nami in Turki. V kolikor zmagajo Turki, gredo najverjetneje oni naprej (razen če jih ne razbijejo Hrvati v zadnjem krogu), če pa zmagamo mi, pa se bo najverjetneje naredil krog treh reprezentanc s petimi zmagami, tako da bo odločala koš razlika. Seveda bo za nas v tem primeru pomembna tudi tekma z Luksemburgom.

Ampak, kot velja že od tistega katastrofalnega začetka dalje - gremo tekmo po tekmo, najprej nas čaka Turčija, upam na čimboljšo pripravljenost reprezentantov prihodnji teden. Ponovitve pripravljenosti tega tedna se ne bi branil

Lep pozdrav

Včeraj smo odigrali zelo dobro tekmo proti Turkom. Zmagali smo več kot prepričljivo, na koncu je razlika znašala debelih 30 točk (64374).

Potrebno je povedati, da so k večini razlike pripomogle menjave, ki so imele resnično prestavo več, kot turška klop. Po drugi strani pa so se odlično odrezali tudi igralci v prvi peterki, tokrat so bili to Simčič, Srnec, Brezovar, Kološa in Podbrežnik.

Najslabše minute tekme smo odigrali prav na začetku, Turki so hitro povedli 7-0, nato tudi 16-7. Prebudil nas je Ciril Gorenc, ki je z dvema trojkama razliko zmanjšal na 19-15. V zadnjih minutah so odlično odigrali tudi prvotimci, in zaostanek po uvodnih 12 minutah je bil minimalen, 22-21.

V drugi četrtini smo takoj na začetku z zabijanjem Oliverja Simčiča povedli. Turki so nekaj časa držali razmeroma majhno razliko, tekma pa se je prvič lomila po nešportni osebni napaki Önsala Karadüzna nad Jocom Brezovarjem. Tedaj smo na krilih jeze do konca polčasa naredili delni niz 15-4, in prvi polčas zaključili s prednostjo 52-37. Ravno dve sekundi do konca je Karadüzen naredil še eno nešportno napako, tokrat je resneje poškodoval Alfreda Podbrežnika, in zavoljo tega je bil tudi dokončno izključen iz igre.

Drugi polčas je bil sprva dokaj miren, Turki niso resneje zapretili, mi pa se nismo resneje oddaljili vse do zadnjih treh minut tretje četrtine, ko smo povedli tudi za 19, a v dobrem finišu so Turki razlko ponovno zmanjšali na 14. Podobno je bilo v zadnji četrtini, Turki so obupano poizkušali sprovocirati naše reprezentante, a se slednji niso dali. Štiri minute do konca je Gorenc zadel za 103-82, minuto kasneje Jernej Pezdernik za 109-83, končni rezultat pa je z buzzerbeaterjem postavil Velimir Kerkovič. Končna razlika tako ne odraža čisto dejanskega razmerja moči na igrišču, smo pa definitivno bili precej boljši nasprotnik. Škoda edino, da smo igrali z višjo zavzetostjo.

Kljub zmagi še zdaleč nismo uvrščeni naprej, saj bo potrebno premagati tudi dokaj kakovostni Luksemburg, ki bo proti nam zagotovo napadel z vsemi topovi. Turki igrajo še proti Hrvatom, Rusi pa proti Norvežanom. Glede na trenutno stanje našega troboja:

Slovenija 4-2 +130
Turčija 4-2 +98
Rusija 4-2 +80,

je dokaj jasno, da bo zmaga proti Luksemburgu že zadoščala za napredovanje. Vseeno pa ne bo tako lahko, kot se sliši. Upam, da bomo s podobno pripravljenostjo, kot je bila na zadnjih nekaj tekmah, odgnali vse dvome in se ponovno uvrstili v drugi krog tekmovanja.

Približne sestave skupin v drugem krogu bodo:

Skupina G:
Francija, Estonija/Anglija/Avstrija, Finska/Litva, Belgija/Poljska, Italija, Bolgarija

Skupina H:
Slovenija/Turčija/Rusija, Nemčija, Litva/Finska, Poljska/Belgija, Portugalska/Srbija, Izrael

Tam kjer je še nekaj neznank, sem najprej napisal moštvo, ki ima objektivno gledano največjo verjetnost napredovanja.

Zdaj smo kar naenkrat iz katastrofalnega položaja, kjer nismo bili več odvisni zgolj od sebe, prišli v najboljši položaj, ki pa ga še vedno lahko zapravimo, tako da o drugem krogu lahko razmišljamo šele po tekmi z Luksemburgom.

Do takrat - lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 6/7/2022 8:09:39 AM

S prepričljivo zmago nad Luksemburgom (64379) si je slovenska reprezentanca zagotovila preboj v drugi krog evropskega prvenstva.

Pred tekmo je bilo v našem taboru nekaj nervoze, saj je bila tokrat tekma proti palčku iz Beneluksa, ki je v zadnjih sezonah prikazal nekaj dobrih predstav, odločilna. Na našo srečo so se v nasprotnikovem štabu odločili, da ne bodo napadali (resda skorajda brezupne) zmage, in bodo prištedili nekaj moči za prijateljske tekme, ki jim bodo dale dodatne informacije o moči njihovega moštva.

Sama tekma tako ni bila prida razburljiva. V prvi četrtini je začetna peterka Simčič, Kordyš, Brezovar, Kološa, Podbrežnik sicer začela zelo odločno in povedli smo 9-0, a nato so se Luksemburžani zbrali in po 10 minutah igre je bil rezultat še vedno 20-16 za nas, po prvi četrtini pa še vedno ulovljivih 23-16.

V uvodu druge četrtine smo resneje ušli, in z delnim nizom 15-2 utišali razne nespodobne ideje Luksemburžanov. Kasneje je prednost dokaj enakomerno rastla, po polčasu smo vodili za 29, po 3/4 za 52, tekmo pa smo na koncu dobili za debelih 66 točk in tako ubili vse upe Turkov in Rusov, ki so še upali na napredovanje. Prvi so premagali Hrvate za 12 točk, drugi pa Norvežane za 15, oboje je bilo seveda mnogo premalo.

Po koncu prvega dela lahko opravim še kratko analizo. Francozi so bili seveda korak pred vsemi. Žal mi je, da smo padli v to skupino z gostiteljem prvenstva, saj se boj cca štirih moštev za dve mesti zreducira na boj treh, ali celo štirih moštev za eno mesto, ki vodi v napredovanje. Na prvi tekmi smo jih dobro prebrali, a bili vseeno relativno daleč od uspeha, žal tudi zaradi razlike v pripravljenosti, ki nam je v prvem delu tekmovanja zelo grenila življenje.

Turki, Rusi in Slovenci smo bili dokaj izenačen boj za napredovanje, vanj pa se niso vključili medli Hrvati, ki so trenutno v manjši, ali pa kar večji, generacijski luknji. Zanimivo je sosledje tekem med tremi izenačenimi reprezentancami. Rusi so nas premagali za 12 točk, Turki Ruse za 26, nato pa mi Turke za 30. Potrebno je poudariti, da smo tako mi, kot Rusi proti Turčiji igrali z višjo zavzetostjo. Vsekakor pa Turkom še enkrat ni uspelo unovčiti izvrstnega igralskega kadra, ki ga imajo. Naša medsebojna tekma nam tako lahko da precej samozavesti, po drugi strani pa je tekma proti Rusom dober opomin, da smo, sploh ob nekoliko slabši formi, ranljivi.

Norvežani, Luksemburžani in Azerbejdžanci so igrali nekako v skladu s pričakovanji, a niso uspeli mešati štren najboljšim petim ekipam v skupini.

Se nadaljuje...

Odkar je naša generacija, ki jo poosebljajo, ali pa so jo poosebljali Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Marko Peter in Oliver Simčič, pa tudi nekoliko mlajši Tibor Kološa dozorela, smo se na štirih prvenstvih tretjič prebili v drugi del, kar je lep uspeh. Od sezone 50 dalje je štirikrat to uspelo le trem ekipam - Belgiji, Italiji in Nemčiji, trikrat pa, poleg nas, še Francozom, Špancem, Poljakom in Srbom. V tem času je sicer v drugem delu vsaj enkrat igralo 23 ekip, od nekoliko bolj renomiranih denimo niti enkrat tja niso prišli Slovaki, pa Ukrajinci in Rusi, ki so ponavadi zelo blizu in imajo kvalitetno moštvo.

Za preboj v drugi del se tako poteguje približno 25 ekip, dodatno sito pa seveda predstavlja boj za medalje. V zadnjih letih so bili najbolj plodni Italijani z zlatom in dvema bronoma, zlato in bron so osvojili Španci, preostalo zlato še Litvanci, Nemci so pobrali srebro in bron, Francozi srebro, po en bron pa so si razdelili še Bosanci, Izraelci in Poljaki. Tudi trenutno so omenjene ekipe (minus že izpadli Španci in Bosanci) glavni pretendenti za lovorike, seveda pa bomo ostali poskusili mešati štrene.

V naši skupini se bomo (po vrsti) pomerili z Belgijo, Izraelom, Nemčijo, Srbijo in Finsko. Kot sem omenil zgoraj, so najbolj ambiciozni verjetno Nemci in Izrael, Belgijci in Srbi imajo zagotovo svoje račune, Finci pa so se v drugi del uvrstili prvič po sezoni 49, a v predtekmovanju so igrali zelo suvereno, na uvodni tekmi denimo premagali močne Grke s težko predstavljivih 62 točk razlike, potem pa dokaj lagodno križarili do drugega mesta (ki bi lahko bilo tudi prvo, če jih na zadnjih tekmi ne bi presenetili odpisani Čehi). Tudi mi imamo svoje ideje o tem, kaj vse bi radi zmagali. Seveda ni potrebno posebej poudariti, da sedaj ne bo lahkih tekem, verjetno bi nas stavnice sicer uvrstile bolj na rep, ampak menim, da bomo tokrat lahko kaj več kot samo kanonfuter.

V drugi skupini se bodo pomerili Francija, Estonija, Litva, Poljska, Bolgarija in Italija. Štiri velesile in dve manj renomirani ekipi. Če so že Estonci za napredovanje potrebovali izločiti "zgolj" Anglijo, Madžarsko in Avstrijo, pa je potrebno poudariti, da so Bolgari zelo suvereno izšli iz skupine, kjer sta igrali tudi Španija in Nizozemska (slednja je sedaj sicer malo v zatonu), tako da standardne velesile se bodo morale ozirati tudi na slednje, morda tudi na Estonce.

Vsekakor bo to prvenstvo zadnji preizkus te generacije, ki je v prvih vrstah sodelovala pri kovanju reprezentančnih dosežkov v zadnjem BB desetletju. Prihajajo novi obrazi, vodilne vloge bodo počasi prevzeli Miha Kordyš, Velimir Kerkovič, Ciril Gorenc, Alfred Podbrežnik, pa še nekoliko mlajša Karel Mandel ter Samir Markić, ki bi že zdaj lahko nosila reprezentančni dres, pa se jima ta iz različnih razlogov umika. Lastnike omenjenih igralcev prosim, da posebej pazijo na minute svojega varovanca, saj je za nas že zdaj, v prihodnosti bo pa še bolj, dragocen.

Lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 6/14/2022 4:46:58 AM

Hvala Ja, upam, da bomo stopnjevali še naprej

Mimogrede kot zanimivost. Ravno sem preveril našo novo uvrstitev na lestvici - trenutno se nahajamo na 24. mestu. Kar pa sem opazil je to, da trenutno lovimo jubilejno 500. zmago slovenske članske reprezentance. Trenutno smo pri 499 zmagah (in 240 porazih). Dosedaj je mejnik 500 doseglo 15 reprezentanc, daleč najboljši so Kitajci s 615 zmagami, sledijo Francozi s 564. Mi bijemo ogorčen boj z Avstralci, ki so prav tako pri številki 499, in bodo imeli v naslednjih tednih prav tako veliko težkih tekem (Tajvan, Hong Kong, nato lažji Iran...). Vsekakor bi bilo lepo jubilejno zmago doseči na "pravi" tekmi s tekmovalnim nabojem

V zadnjih treh tekmah žal nismo uspeli doseči zmage.

Proti Belgiji smo bili relativno blizu (65140), še v zadnji četrtini vodili, a nato je le odločila njihova prednost v entuziazmu in na koncu smo ostali praznih rok. Na tekmi proti Izraelu (65142) nismo pričakovali veliko in le nemočno smo lahko spremljali, kako so se tekmeci skozi celotno tekmo konstantno oddaljevali. Proti Nemcem (65147) smo bili v prvem polčasu blizu, vseeno pa so tudi oni kasneje poželi prednost visokega entuziazma in tudi to tekmo smo, dokaj pričakovano, izgubili.

Prihajata tekmi, kjer lahko upamo na zmago. Prihodnji ponedeljek nas čakajo Srbi, ekipa s katero imamo neporavnane račune, saj so nas pred dvema sezonama premagali za pičlo točko. Če bi takrat zmagali, bi imeli v drugem delu resnično popolno izhodišče in bi se lahko odlično borili, morda celo za medalje. Srbi zaenkrat igrajo po principu toplo-hladno, najprej so prepričljivo izgubili proti Fincem, nato presenetili Nemce, včeraj pa izgubili proti Belgiji.

Za konec bo sledila še tekma proti Fincem, za katere velja podobno. Na prvi tekmi, kot sem že omenil, so z odlično obrambno igro ugnali Srbe, nato popolnoma odpovedali proti Belgiji (poraz 111-66), včeraj prav tako niso bili zelo prepričljivi proti Izraelu.

Obe tekmi bosta zelo izenačeni, vsekakor si želimo dveh zmag in pozitivnega zaključka sezone, za kar bomo morali krepko zavihati rokave. Se opravičujem za neaktivnost zadnjih tednov, poletje in to... Upam na podobno dobro pripravljenost naše ekipe tudi v zadnjih dveh tednih. Glede na to, da se bliža končnica, verjamem, da se boste lastniki še posebej potrudili

Lep pozdrav