Uh, to sezono pa ne gre čisto nič po načrtih. Ampak najprej sem "dolžen" še razlago o izbiri taktike proti Franciji.
Najprej je treba povedati, da sem si kot cilj zadal ne več kot en poraz v rednem delu tolažilnega turnirja. Zato sem tudi šel na zmago proti Franciji kljub temu, da so imeli prednost domačega igrišča in rahlo prednost v razpoloženju, saj so ga nosili iz repasaža, kjer so igrali dvakrat z levo roko in enkrat z normalno zavzetostjo.
Pred tekmo s Francijo stanje ni bilo najbolj rožnato, kar se tiče taktike. Treba je vedeti, da imamo v repki dva tipa zunanjih igralcev: šuterji in šuterski OI-ji (Jecl, Roškar, Prelac, Pezdirnik, Kramberger) ter notranji branilci (Kužnik, Žvab, Neumann). Med notranje branilce lahko štejemo tudi Jovico in Mikuža, ki sta sicer čistokrvna krila, vendar lahko zaradi dobrih podaj ter vodenja zaigrata tudi na branilskem mestu v notranjih taktikah.
Skratka: kaj narediti, ko imaš iz vsake skupine samo po dva igralca na odlični pripravljenosti? Če bi proti Franciji imel ina odlični pripravljenosti Mikuža ali Jovico, bi brez pomisleka igral igro pod koš kljub temu, da je bil Neumann poškodovan. Tako pa je prevagala odlična pripravljenost nekaterih šuterjev ter Prelaca, ki sem ga vpoklical tik pred tekmo.
Zelo dober met za tri Prelaca je potrdila pravilnost moje izbire, vendar je žal prehitro obsedel na klopi s šestimi osebnimi napakami, Mikuž pa se v taktiki Gibanje ni znašel. V prvi postavi sem na mestu branilca in OI-ja želel imeti igralce, ki imajo visok met iz skoka in nizko razdaljo meta, zato da ne bi preveč metali za tri. Tako bi na branilca lahko dal Roškarja ter Jecla uporabil za rezervnega OI-ja in mogoče je to edina malenkost, ki bi jo lahko spremenil; z drugim sem bil namreč zadovoljen.
Pri Francozih sem pričakoval, da bodo na krilo dali igralca z malo slabšo zunanjo obrambo in to hotel izkoristiti s Prelcem, ki ima sicer zelo dobro obrambo pod košem za branilca (12), za francosko krilo pa žal ni bilo dovolj za več kot 25 minut igre. Tukaj sem malo tvegal in žal se tveganje ni izšlo, je pa bilo vredno poskusiti, saj bi se lahko brez toliko osebnih napak drugače izšlo.
Kakorkoli, za današnji poraz so krive moje prevelike ambicije prejšnji teden, ko bi si pač mogel reči, da imamo zelo zahteven razpored in požreti še en poraz, zato da lahko proti Maleziji zmagamo. Vendar po ogledu tekme nisem prepričan, če bi zmagali tudi z levo roko prejšnji teden, saj imajo Malezijci kljub švoh postavi veliko prednost v razpoloženju, ker so ravno tako kot Francozi igrali v repasažu. Potem pa še prednost domačega igrišča.
Danes sem imel še večjo dilemo kot prejšnji teden: Spet sem imel odlično pripravljene polovico notranjih igralcev in polovico šuterjev. Zato sem malo premešal postave glede na to, kaj lahko pričakujem od Malezijcev in izbral nevtralno taktiko, v kateri igralci igrajo svojim skillom primerno in niso zazrti samo pod koš ali mečejo trojke.
V prvih sedmih minutah smo se zelo solidno držali, nato pa se je poškodoval Neumann in sledil je delni razpad sistema. Jovica, ki ga je zamenjal, nima tako dobrega šuta, zato sta večje šutersko breme nase prevzela Roškar in Pezdirnik, ki sta sicer odlična podajalca. Žal sta preslabo izkoristila odlično pripravljena Vukojanca in Jerina. Pod koš si nisem upal igrati zarado predvidevanja (ki se je na koncu izkazalo za upravičeno) in zato, ker nismo imeli dovolj odlično pripravljenih notranjih igralcev, kar bi za posledico imelo preveč zgrešenih metov s strani šuterjev.
NADALJEVANJE SPODAJ