7. krog predtekmovanja Evropskega prvenstva:
Slovenija:Litva 93:81
T.Felc 23 točk in 13 skokov, F.Berlak 20 točk in 8 skokov, G.Grbin 18 točk in 6 asistenc...
Zadnji krog predtekmovalne skupine se je za nas sanjsko razpletel. Premagali smo Litvo zanesljivo ob igri na vso moč, na roko pa so nam šli tudi tekme Hrvaške in Makedonije saj so oboji za las premagali svoje tekmece, morali pa bi oboji zmagati z precejšno koš razliko, da bi lahko končali pred nami. Končno se nam je enkrat poklopilo, ko nismo bili odvisni zgolj od sebe. Verjel sem v to da lahko premagamo Litvo pa čeprav smo bili pred tekmo v slabi tedenski formi tekmeci pa naravnost v odlični, saj sem vedel da bomo z igro na vso moč ta primanjkljaj v formi lahko nadoknadili, Litva pa je igrala z levo roko saj so si že zagotovili napredovanje in si na tej tekmi dvigovali razpoloženje. Bolj me je skrbel razplet ostalih 2 tekmem, saj smo že kronično postajali žrtev nesrečnih okoliščin, ko se je šlo za napredovanje. Na koncu smo zasluženo napredovali, tudi tekma z Litvo nam je pokazala, da če bi oboji igrali z enako zavzetostjo in bi imel na voljo saj primerljivo število odlično pripravljenih igralcev bi se lahko z njimi enakovredno kosali. Lahko rečem, da sem iz trenutne reprezentance iztržil maksimum in če se skoraj vsako sezono najde kakšen "kaj če bi takrat poskusil tako" in podobno, sem v tej sezoni potegnil vedno pravo potezo. Verjetno to povsem podzavestno prinesejo tudi izkušnje, ko že dlje časa opravljaš isto delo. S prejšnjim EP se je začela kvaliteta našega članskega kadra krčiti, in po 2 neuspelih poskusih preboja med 12 najboljših u Evropi, se je ta dosežek začel zdeti nerealen, a nam je uspelo, tokrat nam je to uspelo še z manjšim kadrom. Za primerjavo z zadnjo sezono ko nam na Tolažilnem turnirju ni uspel kakšen veliki met in sem se na trenutke počutil zaradi krčenja kadra in nihanja v pripravljenosti igralcev nemočen, smo v tej sezoni praktično prikrajšani še za 3 igralce pod košem na katere sem lahko prejšno sezono redno računal, in sicer Udriha, Grila in Delača. Prva sta pri 35 letih že drastično padla v primarnih skillih in sta že skoraj neuporabna, Delač se pri 34 sicer še drži ko se gre za sposobnosti a je že celo sezono v nemilosti v klubu saj že 3 mesece ne igra, in je povsem izven forme. Kljub temu nam je uspel preboj med 12 najboljših v Evropi in to že drugič zapored na kar sem zelo ponosen! In se ob tem sprašujem, kaj vse je možno doseči v prihodnje, če uspemo natrenirati močan kader. Kader ki bo imel kvaliteto zunajih igralcev sedanje generacije, in kvalitetno notranjih igralcev prejšne generacije... :) Če bi tale reprezentanca imela notranje igralce tipa Jerin,Vukojanec,Bajlec, kateri so blesteli 5-10 sezon nazaj mislim da bi lahko bili top 4 v Evropi :)
Tekmovanje v drugem delu Evropskega prvenstva bo za nas nagrada in rezultatsko kaj več kot to ne moremo doseči. Žal smo za ta uspeh porabili razpoloženje in bomo potrebovali 2-3 tekme da si ga zopet povrnemo in potem poskušamo presenetiti katero od favoriziranih ekip. Uspeha na zadnjem EP ko smo zmagali kar 3 tekme v drugem delu realno ni za pričakovati, saj smo bili žrebani v skupino samih velesil oz. bolje rečeno skupino smrti za vse ostale reprezentace, katere lovijo polfinale. Čakajo nas tekme proti Srbiji, Franciji, Turčiji, Španiji, in Polski vse spadajo v sam vrh ne samo Evropske ampak tudi Svetovne košarke v svetu Buzzerbeaterja. Za primerjavo, v drugi skupini so reprezentance, katere smo čisto vse pod mojim vodstvom že vsaj 1x premagali. Z njimi bi lažje igrali in če bi v tako skupino prišli z višjim razpoloženjem bi se lahko realno borili celo za polfinale. Nam pa vseeno preostane čast da bomo lahko igrali z najboljšimi in videli kje se nahajamo po razmerju moči z njimi. Vseeno bomo potrebovali kakšne 2 tekme da bomo zopet na nivoju, tako da prve 2 tekme proti Srbiji in Španiji ne bodo realni pokazatelj moči.
Lep pozdrav