Sezona 56 se je zaključila včeraj z zadnjimi reprezentančnimi tekmami. Svetovni prvaki so postali
Kitajci, ki so v finalu svetovnega prvenstva premagali reprezentanco
Nemčije z 98-85. Tekmo so odločili šele v zadnji četrtini, ki so jo dobili z rezultatom 31-12 in tako preprečili presenečenje Nemcev. Bron sta osvojili reprezentanci
Poljske in
Čila.
V finalu tolažilnega turnirja sta se dokaj pričakovano pomerili izbrani vrsti
Francije in
Izraela. Galski petelini so unovčili prednost domačega terena in tekmo dobili z izzidom 95-84. Prihodnje evropsko prvenstvo bo tako v Franciji, in najverjetneje se bomo mi pomerili prav z njimi, kar je sicer nekoliko neugodno, saj je eno od prvih dveh mest v skupini bolj ali manj rezervirano za domačina.
Čeprav nasprotniki uradno še niso znani in se bodo jutri še zgodili malenkostni premiki na svetovni lestvici (na podlagi katere se potem formirajo skupine), je vrstni red bolj ali manj določen. V kolikor obvelja trenutna lestvica, bodo naši nasprotniki na prihajajočem EP
Francija, Turčija, Rusija, Hrvaška, Norveška, Luksemburg in
Azerbejdžan. Stvari se lahko še spremenijo, več bo jasno kmalu.
Včeraj smo sicer odigrali lažjo prijateljsko tekmo z reprezentanco Gane, kjer so priložnost dobili nekateri mlajši igralci, svojo poslovilno tekmo pa je odigral
Edvard Kadivec, ki je v naši reprezentanci pustil izjemen pečat. V svoji karieri je odigral 125 reprezentančnih tekem (kar ga uvršča na 6. mesto na all time lestvici), dosegel 1325 točk (10. mesto) in zbral 369 podaj (prav tako 10. mesto). Če se ne motim, je tudi pri skokih zelo blizu najboljši deseterici. V posameznih sezonah je bil med top3 strelci in tudi podajalci v ekipi kar 6 sezon zapored (med S48 in S53), v sezonah 52 in 53 celo najboljši strelec, in v sezonah 49, 50, 52 in 53 najboljši podajalec. V sezonah 49 in 50 je bil tudi najboljši skakalec, s čimer je bil takrat med tremi najboljšimi igralci prav v vsaki od treh najpomembnejših kategorij. Resnično impresivna kariera, ki jo je seveda kronal še z naslovom v SKL in dvema osvojenima pokaloma, prav toliko je osvojil tudi srebrnih lovorik (ter letos še eno v portugalski ligi, kamor se je pred kratkim preselil). Na koncu se je že malo poznalo, da ga je omejil MVP potencial, a pri vsakem igralcu je neki "ampak".
Vsekakor si kot selektor reprezentance želim, da bo še marsikateri slovenski igralec deležen take pozornosti in skrbi s strani svojega kluba (managerja), kot je je bil deležen Edvard.
Od sezone 56 je to to. Prihajajo novi izzivi, spet se oglasim kmalu
P.S. No, ravno ko sem oddal post, je bilo že jasno, da bodo zgoraj omenjeni nasprotniki tudi zares naši nasprotniki
Last edited by Deschamps at 4/19/2022 4:52:21 AM