Da nadaljujem še z urami zgodovine:
Sezona 52Po dobrih zadnjih dveh sezonah so apetiti seveda narastli, a v sezoni 52 smo bili hitro opomnjeni, da smo vseeno šli naprej nekoliko prehitro. V rednem delu tolažilnega turnirja smo izgubili trikrat, proti Bolgariji, Madžarski in za las proti Poljski
(58860). V prvem krogu končnice nas je nato ponovno premagala Bolgarija, in sezone je bilo hitro konec.
V tej sezoni smo sicer dokončno sestavili ekipo, ki je potem skupaj igrala kar nekaj sezon. Poleg vseh, ki so se uvrstili na večne lestvice, velja omeniti vsaj še
Stanka Kozlarja,
Lada Brljaka,
Cveta Goriška,
Milana Podobnika,
Kristjana Jelinčiča in
Henrika Gorzo. Naslednjih 5 sezon se je naša ekipa le malo spreminjala in lastniki mlajših igralcev so morali postati precej bolj potrpežljivi.
Sezona 53EP smo začeli s tesno zmago proti Slovaški
(59419), nato pa z nenadejanim porazom proti Švici. Po dveh lažjih zmagah smo igrali tekmi proti neposrednima tekmecema Estoniji in Angliji. Ko smo premagali Estonijo, smo si naredili medvedjo uslugo, saj so obupani Estonci potem že v naslednjem krogu igrali na polno proti Španiji, in jasno je bilo, da bodo kasneje proti Angliji lahek plen, nas pa je tlačil poraz proti Švici. Anglijo smo sicer premagali
(59439), a hitro je bilo jasno, da bodo angleži koš razliko še lahko nabili, in da moramo na polno igrati še proti Španiji, če želimo ujeti 2. mesto. Na koncu smo za pičlih 5 točk prehiteli Angleže in se uvrstili v drugi del.
Tam smo najprej nabirali energijo, resda poskusili proti Hrvatom, a brez uspeha, nato zabeležili še poraze proti Nemčiji, Bosni in Italiji, za konec pa dosegli častno zmago proti Belgiji
(60190). Belgijce je ta poraz še dolgo precej bolel, saj so zaradi njega izgubili uvrstitev v polfinale in prvo reprezentančno medaljo v svoji zgodovini.
V tej sezoni smo imeli že višja pričakovanja, zato igranje kanonfutra v drugem delu ni bil več tak uspeh kot pred dvema sezonama, a vseeno smo, menim, iztržili maksimum. Prvaki so postali domačini, Španci.
Sezona 54Še vedno smo napredovali in v tej sezoni je bila generacija Srneca, Kadivca, Petra in Kološe blizu vrhunca. Redni del tolažilnega turnirja smo končali brez poraza, tesno je bilo na gostovanju proti Latviji
(61262), nato pa smo imeli nekaj nesreče pri nasprotnikih v končnici. Že v prvem krogu smo dobili močni Tajvan, sicer zmagali
(61480), a potrebno je bilo igrati z normalno zavzetostjo. Enako krog kasneje proti Grčiji
(61530), kjer smo resnično prikazali odlično predstavo tudi v obrambi. Žal nam je kasneje zmanjkalo moči in klonili smo proti Bosni
(61580).
Vseeno, tisto sezono smo bili kar prepričljivi, in pred EP v sezoni 55 sem imel visoka pričakovanja, saj sem verjel, da se lahko potegujemo za uvrstitev na SP, morda celo medalje.
Sezona 55V uvodnem krogu smo igrali s Španijo, in bili zelo blizu presenečenja
(61882). A tudi ob porazu je bilo jasno, da bomo napredovanje morali iskati na tekmah proti Ukrajini in Srbiji. Ukrajince smo v napetem obračunu premagali
(61900), in to z igro z levo roko. Ker so Ukrajinci delovali močnejši od tedaj nekoliko ranljivih Srbov, smo bili lahko optimistični tudi pred zadnjo tekmo, ki pa se je za nas končala tragično, s porazom za eno točko
(61907). Bolelo je, ker bi v drugi del nesli poln entuziazem, in ker se je tekma lomila na prostih metih. Srbi so se kasneje uvrstili na SP, in imeli za seboj odlično sezono, mi pa smo žal s polnim entuzazmom igrali prijateljske.
Mislim, da je v tej sezoni naša reprezentanca dosegla kakovostni vrh, absolutno gledano smo bili v naslednjih sezonah še močnejši, a relativno, glede na ostale ekipe, smo bili nekje ob tem času na vrhuncu, verjetno zelo konkurenčni tudi najboljšim ekipam. A žal smo imeli nekaj nesreče na tesnih tekmah. Evropski prvaki so postali domačini - Litvanci.
Last edited by Deschamps at 5/5/2023 4:42:03 AM