Mislim, da ni teško izluščiti za kaj gre v mojem postu. Govorim o neznanski lahkotnosti sprejemanja početja, kakršnega si nekateri privoščijo. Gre za prav vse, ki to počnejo in za tiste, ki tega ali ne opazijo, ali pa ne želijo opaziti.Govorim o tem, da bi morali biti do tega kritični, celo neprizanesljivi. Namesto tega pa se celo odpre nitka v kateri se slavi veliki povratek nekoga, ki je GOLJUFAL.Ta "junak", pa ob tem vzhičeno pove, kako je razmišljal ali bi sploh še igral ( verjtno zato ker je čutil hudo krivico, ki se mu je zgodila), zdaj pa je poln nekega zadovoljstva ob tako evforičnem sprejemu.
Kaj je počel junak te zgodbe niti ni pomembno, veliko pomembneje je kako to sprejema veliko igralcev, jaz pa sem samo povedal, da se s tem NE strinjam.